Ključna beseda: vračanje prebežnikov

»Treba je uporabljati vsa orodja, ki so na razpolago, obenem pa preučiti dodatna orodja za okrepitev odzivnosti EU-ja v primerih nesodelovanja tretjih držav pri ponovnem sprejemanju prebežnikov.«

»Ministri so se strinjali, da je člen 25a pomembno orodje, ki ga je treba uporabljati.«

»Zavezanost, da preidemo od besed k dejanjem in rezultatom, je bila zelo močna.«

»Brez učinkovitega vračanja ne bomo postavili temeljev za učinkovito migracijsko politiko in ne bomo sposobni resne in iskrene razprave o solidarnosti. Poleg tega nizka stopnja vračanja odpira sivo polje za povečana sekundarna gibanja in delovanje tihotapskih družb.«

»Tiste, ki niso upravičeni, da ostanejo, je treba vrniti v države izvora. Tako zaščitimo azilni sistem.«

»Vsako leto po njenih besedah države članice izdajo približno 300.000 odločb o vrnitvi, vendar pa je v države izvora dejansko vrnjenih le približno 70.000 ljudi. To je treba povečati, to obravnavamo v strategiji.«

»Vračanje bi moralo poleg tega potekati bolj gladko, da bi ohranili kredibilnost azilnih sistemov in odvrnili nezakonita prečkanja meje.«

»Zdaj moramo hitro dokončati operativno strategijo in jo začeti izvajati.«

»S Slovenijo smo že vzpostavili plodne odnose pri razvoju preiskav in instrumentov za preprečevanje tihotapljenja na balkanski poti.«

»Prepričani smo, da je vračanje prebežnikov legitimen instrument, ki ustreza evropskim in mednarodnim standardom, in naša dolžnost je, da ga okrepimo. To je treba storiti skupaj z našimi partnerji.«

»Prisluhnili smo krajevnim varnostnim organom, ki na lastni koži občutijo stanje, in se z njimi pogovorili, kako se lotiti reševanja situacije, s človečnostjo seveda, hkrati pa tudi s potrebnima pokončnostjo in strogostjo.«

»Ker bodo pogajanja o celoviti migracijski politiki dolgotrajna, bi morali pri vračanju čim prej doseči napredek.«

»Če Slovenija ne more vrniti 600 ljudi v Maroko in Alžirijo, ker tamkajšnji organi ne sodelujejo pri identifikaciji in izdajanju dokumentov za vrnitev, je to v celotni statistiki zanemarljivo malo, za Slovenijo pa to predstavlja velik problem.«

»Odpraviti je treba dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki je bila v pridržanju, namen zaprositi za azil, ali pa je prošnjo celo podala, pa je bila ta preslišana.«

»Menimo, da bi policisti lahko že zdaj brez velikega dodatnega administriranja vodili postopke na način, ki bi dal odgovor na poznejše vprašanje, ali je tujec v obravnavi imel namen izraziti prošnjo za mednarodno zaščito.«

»Policija se ne obrača stran, sliši namere zaprositi za mednarodno zaščito, je pa res, da niso samo nevladniki in novinarji tisti, ki svetujejo tujcem, da izrazijo namero za mednarodno zaščito, ampak so to tudi tihotapci, ki to vključujejo v svoj poslovni model tihotapljenja.«

»Zasledujejo izključno cilj prihoda v njim ciljno državo članico in možnost boljšega življenja. S tem pa vplivajo oz. do določene mere onemogočajo dostop do mednarodne zaščite tistim, ki tako zaščito dejansko potrebujejo.«

»Zavedati pa se je treba, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih, tudi pri policistih, ki osebo obravnavajo zaradi nezakonitega prehoda meje.«